Virantovi napotki novi vladi

20.11.2008

"Edina rešitev je, da se ohrani enotnost tega sistema, ker bo vsaka druga rešitev povzročila velike težave. Čim se začne sistem rušiti na eni točki, naj bodo to sodniki, zdravniki in visoko šolstvo, se bo usul plaz domin. Zgodilo se bo tisto, kar se je dogajalo pred letom 2002, ko je bila rast plač v javnem sektorju vedno višja kot v zasebnem", je včeraj na poslovilnem srečanju z novinarji o prihodnosti svoje plačne reforme razlagal minister za javno upravo Gregor Virant.

Minister Virant je ob slovesu še enkrat pohvalil svoj plačni sistem v javnem sektorju.

Novi vladi je svetoval, naj ne dela bistvenih sprememb v njegovem najobsežnejšem ministrskem projektu, če hoče obvladovati plačni sistem. "V tem obdobju ustoličevanja nove vlade zaznavam različne poglede in signale. Če poslušam novega predsednika vlade, novega finančnega ministra in mojo naslednico, imam občutek, da bodo poskušali ohraniti enotni plačni sistem. Če pa berem koalicijsko pogodbo, če poslušam ministra za pravosodje, pa je situacija že drugačna. Če si kaj štejem za uspeh v zadnjih štirih letih, je to, da sem apetite posameznih resornih ministrov po razbijanju sistema skozi sektorske in panožne predpise, skozi panožne kolektivne pogodbe zatrl v kali," se je pohvalil Virant. Razložil je še, kaj se bo zgodilo, če bo nova vlada popustila recimo sodnikom, ki pri plačah nočejo biti v enakem sistemu kot šolniki, javni uradniki ali gasilci: "Vedno je v jezu ena luknjica. Ko voda pritisne, se luknjica poveča, na koncu pa tega ne more nihče več zaustaviti."

Virant je predstavil tudi prvo zbirno poročilo o implementaciji novega plačnega sistema, ki naj bi odpravil plačne neenakosti v javnem sektorju. Za plačne povišice v štirih obrokih do leta 2010 bo potrebnih po zadnjih izračunih kar 450 milijonov evrov sredstev. Toda Virant je optimističen in pravi, da so za letošnje povišice in za povišice za prihodnje leto že zagotovljena sredstva v proračunu, več kot sto milijonov evrov jih ima pripravljenih tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nekaj tudi občine. Vsega denarja je približno 68 odstotkov, preostanek za leto 2010 pa bo morala skupaj napraskati nova vlada. Ta bo morala v sistemu tudi popraviti umeščanje nekaterih poklicev, ki so bili s plačno reformo najbolj nezadovoljni, kot so srednje medicinske sestre, visokošolski asistenti, lektorji in knjižničarji ter vodstveni delavci. Virant je povedal, da bo svoji ministrski naslednici Irmi Pavlinič Krebs pomagal z nasveti, če si bo želela. Glede številnih pritožb zaradi nižjih plač pa je dejal, da so bila po večini vzrok prevelika pričakovanja in slaba informiranost. Velik del nezadovoljstva se sicer skriva v dejstvu, da je veliko javnih uslužbencev poleg ne prav visoke plače prejemalo še kup najrazličnejših dodatkov, ki so na koncu precej povečali osebni dohodek. Virant je pri dodatkih naredil uravnilovko, tako jih zdaj vsi javni uslužbenci prejemajo po enakem sistemu in v enakem znesku. To bo mnoge precej osiromašilo. Samo plače se bodo do leta 2010 najbolj povečale v zdravstvu (29,1 odstotka), v socialnem varstvu (26,8 odstotka) in v kulturi (26 odstotkov). Najmanj pa se bodo dvignile v vzgoji in izobraževanju (6,3 odstotka) v raziskovalni dejavnosti (12,3 odstotka) in v javni upravi (12,7 odstotka).

 

Za plačne povišice bo potrebnih kar 450 milijonov evrov sredstev.

Avtor: Gregor Cerar